Vsi smo s pecljem in z muho. Ko želim ohraniti ustvarjalno početje, ga narežem v krhlje, posušim, izločim vodo, to je lahko pesem, slika, kip, inštalacija, kar traja in nagovarja, tudi hrani, pa ne le to, vsa razmerja, ki jih imam in še bodo, so na voljo, kaj ne ?
Še več, s presojo prekvasim esenco in z lastno slino dodam okus, kajti univerzalno poji slehernega, menda je to lastnost Umetnosti, ki ne določa koliko je kdo vreden, čeprav so razlike v interpretaciji in v moči izpovedanega, ni nihče manjvreden, kajti vsako ustvarjalno dejanje je v domeni razvoja...
Poslano:
18. 11. 2013 ob 16:58
Spremenjeno:
18. 11. 2013 ob 16:59
zanimivo izpeljevanje, hvala Svit,
naj le dodam, da sam nisem izbiral besed za umetnost (pri tej - hitro so padle v kontekst, ki sem ga iskal za pesem - brez presoje ) - najprej sem bral (popolnoma; mi je spadalo k logiki" : Še več, s presojo pokvarim esenco in z lastno slino ...
prekvašanja besed esence - ne bi več, žvečil na ta način - in s to se umikam ... iz prostorov, ki jih je človek sposoben ustvariti . kao umetnostni prostor -
skratka - ko je ljudi preveč, da bi šel lahko na krhlje.
lep pozdrav
Poslano:
18. 11. 2013 ob 17:58
Spremenjeno:
19. 11. 2013 ob 19:32
Komentar bom izpečkal kasneje.
Poslano:
20. 11. 2013 ob 08:09
Spremenjeno:
20. 11. 2013 ob 08:36
Tole še imam na dolgu, ja...
:) - mene morda res kar precej mika videti tvoj koroki tele pesmi. ampak ni potrebno hitet. lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ÷
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!