UMIRAŠ
Lahen dotik peruti,
krik tvojega srca,
veje drevesa,
ki se razprostirajo do neba.
Utrip kazalca na uri,
sonce v kaminu ogenj kuri.
Takrat poskušaš poleteti,
jaz se trudim umreti.
Brez kančka otožnosti,
nebo besni,
iščejo te tam kjer te spet ni.
Ti pa tu, meni vlivaš življenje,
da me prikrajšaš za trpljenje.
Čas bi že bil, da mi uideš,
v naročje več ne prideš.
Tu umiraš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: extra
- 08. 11. 2008 ob 10:17
- Prebrano 533 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110
- Število ocen: 3
