
Vsa omamljena od strasti,
sredi noči ,
želja po tebi me budi.
srh me obletava-ob misli nate,
Šepetam tvoje ime,
toda tebi mar zame ni .
Svet je krut in brez topline,
kot robot se sama sebi zdim,
toda ko se me dotakneš
vsa vzdrhtim.
Tvoje roke znajo biti čarobne,
dotik slučajen,
ah ,
da ne govorim,
morda ne verjameš-
morda lažnivka se ti zdim,
toda le za te trenutke,
kratke živim!
Ne znam se ti približati,
visok zid okoli sebe gradiš,
odsoten se zmeraj zdiš.
Morda narobe mislim,
potem te prosim,da mi oprostiš.
Kot goba osušena,
ki vode si želi,
jaz želim ljubezni tvoje,
ne odsotnosti!
Pesem napisana leta 1979
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miša Topolovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!