Niso me
sprali z vrelo vodo
in niso me uspavali
na klasičen način,
s smrtnim pomirjevalom
so prekinili
poti, da ni več diha,
da je ostalo samo še telo,
razsekali so roke,
noge so razklenili
in glava je ostala sama,
brez spomina,
brez občutka,
visim zdaj
z mrtvim duhom
nekje na železnem klinu,
duša se je poslovila
in klavec si mane
krvave roke,
ker je opravil
svoje plačano delo,
samo to šteje,
žrtev že davno več ne
in prav nič dosti
se ne razlikujem
od drugih mrtvakov,
niti toliko ni prostora
v železni omari,
da bi nas zložili,
zato samo visimo
kakor obešenci
tik nad tlemi.
Vsi mrtvi.
Kje si hodila zadnje čase
da si dobila te misli,
polne nečesa
kar ni v tebi
v tebi je sad
občutka večnosti.
Še Igorja si prestrašila.
Tomi
Lepo pozdravljen Tomi
Prestrašena sem sama
in včasih se človeku zamaje svet,
takrat je človek bolj občutljiv
in bolj grozne misli
hodijo po glavi.
Igor razume,
on ve.
Vse dobro ti želim Tomi
Tvoje pesmi so zelo lepe.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!