Včasih
ponoči straši,
kadar se senca
premika
in se zavese
spremenijo
v kače,
luster v gnezdo
črnih netopirjev,
ki lačni krvi
preletavajo
prostor,
pokrijem se
preko glave
da neha strašit tema,
ki ima bujno domišljijo
in v meni vzbuja strah
Kot v.grozljivki
nestrpno čakam
na sanje.
Nocoj so pozne.
nocoj - kot da niso sanje - le polna luna - z reflesijo vseh zapisov zanke časa, kjer trenutno smo, vsak z svojimi
pa naj ne straši preveč - ali pa pejmo z Morticio na kavo, pa bo ;)
Pozdravljen ruj,
hvala Ti za pomoč. Samo zdaj ne vem in me je strah da se ne zmotim,
si mislil na začetku pesmi ali na koncu.
Hvala ti.
Lep pozdrav, hope
Poslano:
16. 11. 2013 ob 09:37
Spremenjeno:
16. 11. 2013 ob 09:50
pri tej?
ta komentar - je v življenje - včasih me pesem pospremi v ... - ne ostanem not.
dobra je. komentiral sem pa "tako; na polno" ;)
ali misliš pri drugi "luni"
Aja, že razumem ruj.
A ni življenje ena največjih pesmi
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!