včasih, sploh v mrzlih jesenskih jutrih, se misli počasi, kot lena meglica razlezejo čez tvoje širno nedolžno obzorje. Takrat globoko vdihni, pusti svežemu vetru naj zaveje skozi krošnje golih dreves ...
Pssss šššš ...
Slišiš, kako na tvoje modro platno z mehkimi potezami riše sonce?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!