Že s tem,
ko se zjutraj obrneš na bok,
poženeš kroglo sveta na njenih tečajih.
Samo veke odpreš
in že je obešeno perilo.
Stopalo položiš na pod
in že podpiraš pet vogalov hiše.
Ko si slačiš spalno srajco,
z rokavom po vseh prostorih pobrišeš prah
in po vseh kotih ometeš pajčevine.
Skloniš se k copatom
in kot po čarovniji zadišijo
slasten zajtrk, kraljevsko kosilo in božanska večerja.
Tvoji venomer hitri, neutrudni koraki
za seboj puščajo bangladeš
poravnan v elitno švicarsko gardo.
Odpreš vodo, da bi se umila
in že so sijoča tla, štedilnik, police in šipe.
Ko sedeš k mizi,
so pod tvojo zadnjo platjo
na rob zlikana vsa oblačila.
Ko odpreš jutranje novice,
znajo otroci brati in pisati.
Ko odpreš okna, da prezračiš,
veter v hišo prinese
obrodele letine vrta, polja in sadovnjaka,
ter vse, kar piše na listku za v trgovino.
Včasih vmes greš še, vsak dan malo,
za pol dneva v službo,
v bolečinah rodiš kakšno dete,
da človek sploh še obstaja,
hraniš lačne kljunčke,
greješ mrzlo ognjišče,
udejanjaš pravljice in bajke,
ter na nebo lepiš sonce, zvezde in mavrico.
Tako mimogrede, kadar utegneš,
a utegneš vedno,
z rdečino svojega srca
barvaš prazne prostorčke barvank življenj,
s posebnimi ščipalkami
pripenjaš kotičke ustnic na konice ušes,
se drobiš ribam in pticam želja in pričakovanj,
krpaš strgane nogavice večnih iskanj,
zapolnjuješ vakume v vesolju,
ter v svojem naročju pestuješ
nikoli premajhen lonec Mojce Pokrajculje.
Tako enostavno se zdi,
da ti včasih rečem:
"Morala bi biti balerina."
In tolikokrat Ti nihče ne reče niti hvala.
Ampak veš,
če si Mama,
pred Otroci, Zemljo in Nebom
ne moreš ničesar skriti.
urednica
Poslano:
16. 11. 2013 ob 20:29
Spremenjeno:
16. 11. 2013 ob 20:30
Hovk. Moram priti k sebi. Potem sledi komentar. Zdaj še zajemam zrak in skrivam solze pred tistimi, ki so slučajno tukaj z mano v sobi :)))
LP Lidija
PS: Pravzaprav tale pesem obrazložitve, zakaj je izpostavljena, sploh ne rabi. Hvalnica brez para. Lahko tudi kdo oporeka ... naj kar ;)
Ja, mami, premalokrat slišiš tako TOLAŽBNICO, kjerkoli že si ...
Mislim, da se je avtor na nekaterih mestih zatipkal. Poleg naslova (b in n sta skupaj na tipkovnici) še božanksa, Pokrajculja je izgubila 'j', nekje je zamenjan besedni red. Ni mi všeč 'obrodela' letina.
Pesem je res krasna, zato bi si zaslužila teh par popravkov.
LP, mcv
urednica
Poslano:
16. 11. 2013 ob 20:44
Spremenjeno:
16. 11. 2013 ob 21:06
Menim, da je TolaŽBNica namerno izbrana beseda in celo posrečena (ne tolažbica), :)))
ostale škratke urejamo ...
LP, lidija
Poslano:
16. 11. 2013 ob 20:48
Spremenjeno:
16. 11. 2013 ob 20:50
Mislim, da je avtor hotel napisati tolažnica (pesem, ki tolaži, je v uteho ali za neko zadoščenje materam). Naj sam pove.
LP, mcv
urednica
Poslano:
16. 11. 2013 ob 20:54
Spremenjeno:
16. 11. 2013 ob 21:05
JA; naj sam pove, seveda, ampak meni se je takoj usedla beseda TOLAŽBNICA, kot neologizem za pesem, ki prinaša malo tolažbico ...
Poslano:
16. 11. 2013 ob 21:08
Spremenjeno:
19. 11. 2013 ob 19:36
Hvala obema za komplimente in komentarje.
Hvala tudi za popravke.
Kar se tiče naslova, je bil le ta namerno izbran,
v smislu, da je tolažbnica pesem,
ki daje vsaj malo zadoščenja za tisto kar opisuje
in je tolikokrat premalo cenjeno.
Poleg tega mi je ta beseda všeč, ker ni veliko v uporabi.
Pesem je posvečena mamici najinega ljubkega generalčka Svita,
tudi odlični pesnici, ki jo verjetno obe dobro poznata-
Silvi Langenfus.
Še enkrat hvala in se vidimo v naslednji vojni.
Bravo!
:)))
Poslano:
16. 11. 2013 ob 23:02
Spremenjeno:
17. 11. 2013 ob 21:12
zajtrrk - je tudi to namerno - ali le zatipk ??
Pozdrav tebi in Silvi. Lepo jo tolažiš.
JURR
Hvala tudi tebi Jur in pozdrave nazaj.
Včasih jo preprosto nimam s čim lepšim potolažiti,
kakor s svojo pesmijo.
Poslano:
17. 11. 2013 ob 20:38
Spremenjeno:
18. 11. 2013 ob 15:35
Pesem in njena pesniška govorica, seveda, super.
Ampak.
Mene kot mater in ženo ne bi prav nič tolažila misel, da moji otroci in mož menijo, da vse garanje opravim z levo roko, mimogrede (tako se mi bere). V resnici delam ure in ure in prav bi bilo, da bi kdo pomagal pri delu, da bi si lahko vzela nekaj časa tudi zase (lahko tudi namesto tipkanja tolažbnic na računalnik). Kajti nisem vsemogočna, boli me križ in zvečer sem kot cunja (govorim v imenu opevane ženske; ni nujno, da se z mano strinja, a pesem verjetno ni napisana samo eni točno določeni osebi ampak večini (dobrih) žena in mater iz mesa in krvi).
LP, mcv
Poslano:
18. 11. 2013 ob 20:44
Spremenjeno:
18. 11. 2013 ob 20:53
Spoštovani modri cvet!
Da sem napisal to pesem, sem vstal ob 4:30 zjutraj, ker si za pisanje drugače ne morem vzeti časa. Dasiravno sem navdih dobil že prejšnji večer, ga nisem imel časa udejanjiti, ker sva z ljubljeno osebo, kateri je pesem dotično posvečena, v pozne ure opravljala gospodinjska dela in se ukvarjala z otroki. Kar velja v množini, ni nujno, da tudi v ednini. Zato je v tem primeru tisto v oklepaju o tipkanju tolažbnic dokaj neumestno.
No, potem pa tisto v oklepaju jemljem nazaj.
Se pa čudim - če sta skupaj opravljala gospodinjska dela, si gotovo videl, da jih nihče ne more narediti tako mimogrede in brez truda, kot je opisano v pesmi.
LP, mcv
OH, mcv, to je pač samo pesem, zahvala ŽENSKI, materi, za avtorja gibalu sveta - meni se zdi mišljena iskreno, ni samo pihanje na dušo. Tolažba, ki jo je morda tisi dan potrebovala in ji je bila servirana v tej tolažbnici. Namenjena NJEJ, samo njej, ne vsem ženskam ... Še enkrat bravo avtorju ... večina žensk, ki take ali podobne tolažb(ic)e še nikoli niso doživele, lahko prejemnici to pesem samo zavidajo ... Lahko pa jo vse posvojimo v zavedanju, da je Hovk moški, ki si je upal napisati to priznanje, ker ga je pač znal in si upal, večina moških pa noče, ne zna in /ali pa si ne upa.
še enkrat, pohvale, pesem je resnično vredna ponovnega branja !
Jaz sem lisica in grozdje je kislo ;)
:))
Poslano:
19. 11. 2013 ob 19:32
Spremenjeno:
19. 11. 2013 ob 21:41
Sicer tako nerad komentiram svoje pesmi in padam v debate o njih, zato bodi to tokrat izjema in upam da hkrati zadnji komentar na tolažbnico. Dasiravno je mogoče tako naslov, kot vsebina, za koga na meji provokativnosti, jo je mogoče treba brati malo po "moško". Kdorkoli od pripadnikov moškega spola je kdaj opazoval bodisi partnerko, mamo ali katerokoli bližnjo pripadnico ženskega spola pri vseh naštetih in nenaštetih opravilih in zaslugah, ki so in niso opisani v pesmi in se je v njih TUDI SAM PREIZKUSIL, se mu mogoče res zdi tako nedoumljivo s kakšnim "spehom", spretnostjo in lahkotnostjo, no vsaj navidezno, (saj pri mojstru se vse zdi kot ples-zato tudi tisto o balerini), vam uspe vse to. V pesmi ni bilo sarkazma, ne cinizma, ampak samo golo občudovanje, spoštovanje in hvaležnost. Drži pa, da moški nasplošno nismo najbolj nagnjeni k temu že iz zgodovine: od nabiralke in lovca, kar pa ne sme biti noben izgovor in se mora v duhovni rasti in tekom evolucije tudi to poravnati na tehtnici. V dobrobit Homosapiensu, Zemlji in Stvarstvu.
Hvala še enkrat obema tako za kritike kot za pohvale in razmišljanja.
Lp Hovk
Poslano:
19. 11. 2013 ob 19:41
Spremenjeno:
21. 11. 2013 ob 20:31
Od začetka je šla v grlo, kot iskrena pesem, ki še kaj drugje lahko prebudi. Seveda je polž poćasna žival ...
in razglabljanja o pesmi (izven avtorja, če že mora se) so največkrat škoda za pesem.
Pesem je medij,
komentarji so svoj
naučimo se tega!
Ruj povedal si vse. S tvojimi besedami v svojem imenu. Hovk!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hovk
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!