na kup pometam svoje kosti

kar jih je še ostalo

naveličana čakanja

da mi zrastejo krila

nalagam jih eno na drugo

še nikoli niso bile tako močne

zvežem jih s tistim

čemur pravijo sanje

kar jih je še ostalo

lepim jih s tisto

baje zelo drago rečjo

ki ji rečejo upanje

in si delam letalo

da odletim od

teh požrešnih podlasic

preden še kosti ne bo več od mene

preden mi spijejo možgane

preden prežvečijo srce

parfum_besed