
I što da ti još kažem
veliki se ljudi rađaju u zabiti
Bog ih sklanja od betona
u škrape i vrleti
štiteć im divlje srce
k'o cvijet u stijeni kad niče
Sunce ih nekako dira drugačije
suza oni ne znaju
brojati u oku
već nekom svijetu novom
poglede upućuju
gdje još nitko bio nije
oni streme iza zastora
iza svjetla
kud svi od tame bježe
tamo misao vuče mladića
da iskru zapali
od milijun svijeća
razbludnu k'o ženu
pa je prti na leđa i grudi
veže u žicu bez srama
taj srama ni ne zna
on gori u groznici htijenja
da pomakne svaki kamen s mjesta
jer pronaći treba uljeza
bez mača bez željeza
tek uz vino i pogaču
kad znoj otare sa čela
umornog od ljubavi
zaspat će
i u našim snovima.
Mene pa zanima ali od reke Mirne dalje ne velja sklep uredništva, da se o ocenah ne razpravlja? Saj jaz bi ti dala 100 točk, če bi jih imela na razpolago, ker ti si res zaslužiš, samo jeziček ne gre dalje :))) Boš zgleda moral biti zadovoljen z nadpovprečnim povprečjem svojih del :)))
Lepe sanje,
KIA
Riječ je samo o elementarnoj pristojnosti i međusobnom poštivanju. Ja sam to odavno naglasio da nisam ovdje došao radi provokacija, već da uživam u druženju s ljudima koji ljube riječ.
lp s mora !
Duško
To se lahko doseže samo tako, da se ocenjevanje ukine. Potem bomo vsi uživali v druženju in v ljubezni do besede. Se dam prva na listo.
Pozdravi morje,
KIA
in tretji in pa osmi ko je bog ustvaril rock
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!