Rekel je, da je vedno vredno pisati. In nikoli ni prepozno, niti prehitro, pravzaprav ni nikoli narobe. Pa čeprav se črke brišejo in vejice ne ločujejo stavkov, pač pa zloge. Samo nit moraš najti. Nekaj kar te drži skupaj, ko padeš pod posteljo, ker so na njej pošasti; ko se zapleteš v pajkov dom (obogi pajek…) in se ti lasje lepijo na puhlice izgovorjene v dnevu. Rekel je, da je noč tista, ki vzame, ko da največ. Vsako uro posebej ti ukrade nedolžnost in misli trdo pribije med nekaj.

Naenkrat ni več podob, rdeče in rjave zajete v strast, ljubezen leži pred tabo kot dejstvo, nekar kar je, pa čeprav se ti vsako minuto sprašuješ, če je morda nisi pozabil danes vzeti seboj. In možnosti se zakalupirajo med številke. Priznajte, da vedno začnete šteti, ko vam povedo, kaj morate storiti … Kdo pa pomisli na pikapolonico, ki je letela mimo, ko se je sestavljal novi zakon?

Rekel je, zato si pa tukaj … da ujameš pikapolonico, in prepleteš barve med strast, ljubezen pa vedno pišeš s vprašajem. Da uničiš številke, ki diktirajo dan in uvedeš alfe in bete in omege, potem pa jih razložiš po svoje. In je omega nova priložnost in alfa je jutro samega dneva! Potisneš na stran vse omejitve in nehaš zavajati samega sebe. V resnici nisi svoboden, ker svobodo ti v člen(k)e pišejo drugi. Ti si neskončen! Naenkrat si na travniku in za klopjo, naenkrat ljubiš, naenkrat sovražiš, sežeš do lune in v hipu poletiš nazaj. Kdo ti je rekel, da si samo človek? Kdo ti je svobodo omejil na nekaj zakonov? Kdo ti je povedal, da imaš meje? Sam si si … in to je vsa resnica. Ker ne maraš praznine črne luknje, ki si jo odkril, ko si po naključju poletel in ne maraš globine lastnega srca, odkrite, ko si ga vrgel predaleč od sebe. Zapletel si se v mrežo ubogega pajka, da ne bi videl temine gozda, oblepil si se z v redu, da in mogoče, da bi preglasil vsa vpršanja, ki te potiskajo proti tlom. Tistim, ki pa te gledajo zviška, praviš, da so gobezdači, pisci fantazij. Tistim, ki ti včasih zašepetajo neskončen si.

Rekel je, da me ne boste poslušali, da boste živeli v pajkovem domu. Prav, samo okna si naredite in vrata, če boste slučajno kdaj ugotovili, da ima tudi ujeta muha svoj par kril.

Helena Zemljič (MalaSenca)