Samo steber sem,
postavljen ti v oporo,
ko se zgrudiš,
opit od vonja vrtnic
in opraskan
od njihovega trnja.
Samo kamen sem,
izklesano zaobljen,
da ne izgleda preveč tuje
in lahko vedno znova zdrsiš
k podstavku, obrnjen v tla.
Spregledaš zareze,
skrite v višinah,
in ne vidiš lukenj,
pokritih z mahom …
Tla pod mano so vedno čista.
Poslano:
13. 11. 2013 ob 20:57
Spremenjeno:
13. 11. 2013 ob 21:35
Relevantno!
Poslano:
13. 11. 2013 ob 21:00
Spremenjeno:
13. 11. 2013 ob 21:35
Všeč mi je!
LP, mcv
hvala ;)
Poslano:
13. 11. 2013 ob 21:44
Spremenjeno:
13. 11. 2013 ob 21:46
Poslano:
14. 11. 2013 ob 10:14
Spremenjeno:
14. 11. 2013 ob 12:02
Vsebina je precej "žensko vdajajoča", morebiti že idealistična...
Hmm... včasih je idealizem bližje resnici, kot realizem ... in priznam, to je popolnoma ženski vidik, nepreverjen s strani moškega ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!