ZALIV
Pod večer,
ko bom legla na prod,
slekla bom kožo,
da boš videl udarjati zvonec.
Ladja bo s premcem
zadela ob breg
in vratno utripanje žil
bo preglasilo glasove.
Plima bo žrla skale v globine
in lovke bojo brisale najino sled.
Le iz ustnic boš bral mi besedo-
Ostani.
Poslano:
13. 11. 2013 ob 12:10
Spremenjeno:
13. 11. 2013 ob 12:36
Li,
točno to...spada sem.
Hvala in lp,
Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 13. 11. 2013 ob 08:11
- Prebrano 927 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.74
- Število ocen: 11