Ventus
Piš je pogoltnila burja.
Zaganja ga v duri
In vije drevesa.
Izpod njegovih stopal
slišen je zvok,
ki skozi ušesa
ustvarja prepihe.
Polomljene veje,
v vrtincu naslade
iščejo sestre.
V hrepenenju zavetja
gole bežijo čez strehe.
S pogledom,
uprtim v morje,
jadra napenjam
in se prepuščam.
Naj me ponese.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 11. 11. 2013 ob 09:21
- Prebrano 721 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 137.56
- Število ocen: 8
