Všeč mi je ta prisluh, ki diši po neuničljivem hrepenenju.

Morda bi jo samo malo izčistila, seveda pa si ti avtorica in se sama odloči, če jo želiš. Mislila sem nekako tako:

Pod mehke oblake blazine

je skrila svoje pesnitve,

brez rim,

brez presledkov.

Z mrtvimi ušesi

je v rjuho zavila

šelest

pomečkanega lista.

Pod mokro perjanico

je zatlačila čustva,

izdolbla vence

očesnih votlin.

Nemo je Zrla je v predale,

ki so rezali sanje na pol

in takrat je v slušalki okvirjev

zaslišala gluhe besede.

V njej so odzvanjale,

pod rdečo odejo.

Jih slišiš?

O, Ana super popravek si mi predlagala!

 Pridevnike sem dodajala zato, ker sem hotela poudariti hrepenenje. Vidim, da si ga ti v pesmi odkrila. Hvala!

Lp, Essentia

Ja, včasih se mi zdi, da preveč pridevnikov preobloži sporočilo pesmi ... všeč mi je to skrivanje hrepenenja (celo pred seboj, zato blazine in zmečkan papir in vse, v kar se lahko zaviješ, da je temno) pa predale in slušalko dojemam  metaforično - tisto, česar nočeš sprejeti, te doleti po nepričakovani poti in odeje - sprašujemo se lahko v več smereh, zakaj so se obarvale ... Čestitke,

Ana

bravo, se pridružujem čestitkam, ne morem kar mimo :)))

Lp, lidija

Ana, Lidija

presrečna sem...veliko mi pomeni vajina ocena in hkrati podčrtanka!

Hvala!

Essentia