šla je tja proti tulipanom
kjer narisana mavrica v sebi nosi toploto
vse pesmi pojejo o njej
na poljih kjer so okrašene cvetlice
je s svojimi bosimi stopali
risala v življenje

zaprte škatel nosijo skrivnosti
majhni dotiki naredijo trenutke velike
nepomembne zate ker si jih podelila mnogo

med vsemi očmi
si iskala nekaj neznanega
da bi se lahko potopila globoko daleč stran

nisi vedela da veliko njih joče
v samotnih nočeh
sedaj ko si jim dovolila
da so se potopili vate

letni časi so tekli neslišno
pozdravila si že ogromno zim
pa je izginil sijaj v očeh
nasmeh je zamenjala žalost in skrb
z rokami si prekrila oči
zajokala kot dojenček
spoznala si da si zavrgla sijaj
pred leti ko si hotela biti sama

Matej_Krusic