PRED TEBOJ STEKLENA PREGRADA

Pred teboj steklena pregrada, skozi katero zreš na ta omejeni svet,

ki se dan za dnem utaplja v mrakobnosti in zveriženih obrazih.

Sleherni dan tavajo mimo tvojih drobnih jatarjevih oči z razširjenimi zenicami,

da bi le tu in tam bežno ošvrknili tvoj večni nasmeh na nagajivo nagnjeni glavi

z malce večjim levim uhljem,

da bi morda uspeli ujeti vonj po izgubljenem otroštvu,

ki si ga skozi smrček spretno vsrkal v zaobljeni trebušček,

da bi začutili toplino mehkobe tvojega objema,

po katerem zaman hrepeniš z vsemi štirimi okončinami.

Na tvoji desni se stiskajo mape, rožnatooranžnorumenozelenomodre,

ki zarotniško skrivajo vsaka svojo dramo,

za teboj se kopičijo bordo zvitki, v katerih se zvirajo priznanja,

na levi se skupaj tišči štiriperesna deteljica:

mali panda, ki je bil nekoč strah in trepet,

rožnati zajček, ki se je nekoč vesil na puškino cev,

osliček s pletenimi hlačicami v barvah španske zastave

in piščanček, ki z nožicami brezskrbno binglja z najvišje police črne omare.

Včasih se na mizi pod teboj usloči oranžnotigrasti maček,

ki si želi igrivo zasaditi kremplje v tvojo rjavo samoto.

 

Marko Skok - Mezopotamsky

Peter Rezman Perorez

Poslano:
09. 11. 2013 ob 09:39

Komentar sledi.

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
09. 11. 2013 ob 12:22
Spremenjeno:
10. 11. 2013 ob 05:08

To pesem je očitno prinesel maček. Skoraj dobesedno in po prvih dveh verzih mi je kazalo, da bom že čez hip nehal brati in zavzdihnil še nad enim bolečinskim izlivom slovenskega pesništva.

Potem pa me je pritegnil jantarjev (napaka v tekstu) pogled in za kratek hip se mi je še potegnila negativna misel češ: a zdaj pa ko ne ve, kaj bi, pa »opisuje mačka...?«

In seveda se potem zgodi zasuk, med ohranjene »igračke«, svitke dram, velike zgodbe malega pesnika, ki postanejo smisel bivanja in opravičilo, da sploh je/smo. Da dihamo ta zrak in s svojo težo bremenimo globus, po drugi strani pa nesporno smo del vsega tega, na kar /če smem razmišljati v paketu današnjih podčrtank/ naletimo že v Opusu quadratumu Jupitra!.

 

Ne znam pa se čisto natančno opredeliti, ali je zadnji verz že/še potreben, in ali ni samota sama že vržena pred nas v zmedi pozabljenih igrač in dram, ki čakajo na svoj epilog in priznanja v bordo zvitku.

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
10. 11. 2013 ob 05:08
Spremenjeno:
14. 01. 2014 ob 22:46

Peter, hvala za komentar (in črti).

Pesem ni prinesel maček (čeprav se večkrat smuka med mojim pisanjem in kdaj pa kdaj kaj kritično raztrga ; )), ampak nekaj rjavega, ki je na najvišji polici črne omare : ))) 

Lepo prosim za popravek tistega pobeglega n v jantarjevih očeh. Hvala.


Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
14. 01. 2014 ob 22:11
Spremenjeno:
15. 01. 2014 ob 08:50

Zastavica

Lea199

Poslano:
14. 01. 2014 ob 22:38
Spremenjeno:
14. 01. 2014 ob 22:46

Marko, 

najprej ti čestitam :)

Medo, kar milo se mi je storilo :) Tudi moji otroci so jih imeli, vsak svojega. Morda ga kateri hrani, na najvišji polici.

Lp, Lea

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
14. 01. 2014 ob 22:46
Spremenjeno:
14. 01. 2014 ob 22:56

Lea, hvala.

Moj je najdenček, našel sem ga na smetnjaku. Svojega prvega medota sem žal izgubil nekje med bolj grobimi ročicami mojih mlajših bratov in sester.

Lp, Marko

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Marko Skok - Mezopotamsky
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky

Pesmi

  • 08. 11. 2013 ob 14:02
  • Prebrano 1278 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 523.05
  • Število ocen: 16

Zastavica