Znotraj brez


Predvčerajšnjim, še pred dopoldnevom, se me je nekaj
dotaknilo
in preko noči sem postal čuden

Pa sem se vprašal, bilo je povsem nagonsko
čemu vsa ta stoletja čemenja
v čakalnicah brez oken in vrat

Kaj imamo od tega? Mokre nogavice in slane pašnike
kepe znoja, ja, in sploh se ne vrti

In bog – to Čud(n)opisje, ki vedno zamuja vlake
je ob kupih kosti tiho kot rit

Človeške limuzine brez voznikov se postavljajo v vrste
za medalje iz strupenih alg

Zdi se, kot da se rojevajo s pestmi naprej
in ko opazujem njihovo naphano hojo

mi tisočletni vozni red
v naveličanih očeh brni

kakor v neskončnost zlajnana pesem
sužnjev

Srečko Luštrek

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 11. 2013 ob 20:53
Spremenjeno:
10. 11. 2013 ob 23:34


Najraje bi napisala takole - pesem, ki ne rabi komentarja in utemeljevanja, zakaj je dobra. Pa ne smem.

Z vsiljevanjem moje  lastne intrepretacije bi jo pokvarila, zato se bom temu v velikem loku izognila.  Pesem z mojstrskim ( nekako odmaknjenim) prijemom obračuna z današnjo konfuzno družbo, v kateri prosperirajo brezčutni grebatorji (limuzine brez voznikov) ... pesniški subjekt, ki se mu "strga", je pa lepo ogledalo vseh nas, ki sedimo v naslonjačih in ne gremo na ulico, ko je treba.

  Torej, močna družbenokritična pesem.

  lp, lidija

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
11. 11. 2013 ob 09:23
Spremenjeno:
11. 11. 2013 ob 09:24

hv. ja, tudi sam imam solzo, ki jo največkrat ožemam.

bom za hec pojasnil čas na začetku pesmi. tisto preddopoldne je l.s.

hodil po dveh in pol. :)


lp


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek

Pesmi

  • 10. 11. 2013 ob 12:19
  • Prebrano 815 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 488.45
  • Število ocen: 13

Zastavica