Dlje,

še dlje moraš od mene.

Morda v drugo osončje.

Zagotovo pa v drugi kraj.

Ne moreva oba živeti,

vsaj ne skupaj.

Si mesec in jaz  sonce.

Večno narazen.

Za vedno bi si morala ostati neznanca.

Bilo bi bolje.

Ampak zdaj je prepozno.

Usoda naju noče skupaj.

Tako preprosto,

pa vendar zapleteno.

Nisi ti kriv.

Jaz sem.

Ne znam zaviti s poti usode.

Ampak če mi lahko pomagaš, te prosim

ker nočem biti lutka vesolja.

amorlamia