Skozi meglične koprene,
na sledi albatrosovih kril,
še listje pozabe ovene,
kot spomin na stopinje zasanjanih vil.
Skozi zastor pronica svetloba,
meče poljube v naročja deklet,
da ujamejo krila goloba,
širijo pisane rute v začaran preplet.
Bohoti se jutranje sonce,
vstopa v zaspanost negibnih teles,
poklanja omamne esence,
šteje skrivnostna življenja in ples.
V prebujenosti skrite sladke besede,
s prsti boža na preganjeni list,
ne sprašuje njej znane vsevede,
le zapisuje občutja- iz jutra stkan vrisk.
Lepo sliko si narisala..
lp li
Poslano:
07. 11. 2013 ob 11:56
Spremenjeno:
07. 11. 2013 ob 11:57
Hvala li!
Cenim tvoje pesmi in komentarje...
Lp, Essentia
je pa hecno, ker sem danes uokvirila eno svojo sliko in ji našla mesto blizu računalnika.
Potem pa te berem-"lepo sliko si narisala".
Vem, da si komentirala pesem, občutek pa je bil , kot da vidiš skozi računalnik. :)
Poslano:
07. 11. 2013 ob 13:50
Spremenjeno:
07. 11. 2013 ob 14:24
Rišeš ali fotografiraš?
Ne vidim skozi ekran :))
haha
rišem (suhi pastel)
Poslikaj in nam pokaži kaj
:)
lp
šment, izgleda da ni naložilo slike. Kje ga biksam!?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!