Prebujanje
Skozi meglične koprene,
na sledi albatrosovih kril,
še listje pozabe ovene,
kot spomin na stopinje zasanjanih vil.
Skozi zastor pronica svetloba,
meče poljube v naročja deklet,
da ujamejo krila goloba,
širijo pisane rute v začaran preplet.
Bohoti se jutranje sonce,
vstopa v zaspanost negibnih teles,
poklanja omamne esence,
šteje skrivnostna življenja in ples.
V prebujenosti skrite sladke besede,
s prsti boža na preganjeni list,
ne sprašuje njej znane vsevede,
le zapisuje občutja- iz jutra stkan vrisk.
Hvala li!
Cenim tvoje pesmi in komentarje...
Lp, Essentia
je pa hecno, ker sem danes uokvirila eno svojo sliko in ji našla mesto blizu računalnika.
Potem pa te berem-"lepo sliko si narisala".
Vem, da si komentirala pesem, občutek pa je bil , kot da vidiš skozi računalnik. :)
Rišeš ali fotografiraš?
Ne vidim skozi ekran :))
šment, izgleda da ni naložilo slike. Kje ga biksam!?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 07. 11. 2013 ob 10:47
- Prebrano 1010 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 197.9