Po svoje zelo pogumna pesem. Pogled v samo drobovje naše družbe

na kateri je (tudi zaradi tega) zelo težko zgraditi zdrave temelje. V resnici 

bi lahko povedala mnogo tega, ampak sem se spomnila besed prijatelja 

zgodovinarja, ki mi je rekel pred dnevi: Žal, včasih je bil ovaduh vsak deseti,

danes v teh čudnih časih je že vsak drugi. Spet je ljudi strah ... In zelo težko

se je sprijazniti s tem, da zaradi strahu človek ni bil vreden pokopa in da sedaj 

po več kot 60-ih letih ležijo v gajbicah in še vedno niso vredni pokopa ... 

milo rečeno je to moralna katastrofa.

KIA 

http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2013/10/gajbice_tulijo.aspx

http://www.youtube.com/watch?v=Vn_bYTVfkm8

http://www.youtube.com/watch?v=QDy-kVJgv70

Lovrenka, snov, ki naravnost sili ustvarjalca k ovekovečenju. Pesem prinaša dejstva in obsodbo. Mene malo zmoti, da je druga kitica (delno tudi četrta) rimana, ostale ne. Premisli, kako bi poenotila jezik pesmi, da bo še bolj konsistentna. 

Lp, Ana

Hvala Ana,

pesem je bila napisana kot odziv na intervju z Mehmedalijo Aličem to nedeljo zvečer na slo 1, čeprav sem že prej večkrat imela v mislih to temo. Strinjam se, da je strukturno  nekonsistentna. Se bom vrnila k njej in skušala drugo kitico  in zadnjo kitico napisati drugače.

pozdrav

Bernarda

Hvala Kia za tvojo oceno, da je to pogumna pesem. Moralna moč in usoda Mehmedalija Alića me je neverjetno prevzela. Slovenija je potrebovala  rudarja iz Bosne, da nam je prebil zid do zacementirane vesti. 

Oblikovno pesem ni najboljša, kot pravi Ana, in jo bom poskusila dodelati.

Hvala tudi za linke.

lovrenka

Lovrenka ...

s to problematiko sem se seznanila dokaj zgodaj za tisti čas, imela sem nekje

10 let, skorajda istočasno na Koroškem in na Štajerskem koncu ...

Oma je rekla bela v obraz: "Stražun ni gozd za raziskovat, sploh ne za punce."

Babica pa takole: "Žančani imajo res v gozdu debele črnice, dobro so

pognojene, ampak raje ne hodi tja, boš drobnih več nabrala ... "

Potem pa molk, zid, tema ... basta!

Ravno dovolj snovi za raziskovanje radovednega mladega bitja ... :)))

Lepo mi bodi,

KIA

Draga Kia

moja zgodba iz mladosti je zelo podobna. Mama mi je rekla, ne hodi po zvočke pod Pusti grad.  Na  vprašanje zakaj ni odgovorila. To je bilo pri Radovljici.

V pesmi sem spremenila drugo kitico in spustila zadnjo. Upam, da zveni  manj ceneno.

Lovrenka

Lepo, Lovrenka, zdaj poenoti še uporabo ločil v pesmi. Morda zadnje vprašanje ne izzveni najbolj posrečeno? Antigona je bila obsojena na smrt, ker je hotela pokopati Polinejka. Mehmedalija se mi zdi drugačen lik?

Kaj meniš?

Lp, Ana

Ana,

hvala za prejšnje sugestije glede rimanih kitic, tudi meni se zdi zdaj pesem strukturno boljša. Hvala za  opozorilo glede Antigone. Mislila sem pač na to, da je Antigona zahtevala pokop brata, manj pa sem mislila na to kako se je vse skupaj končalo. Se bom domislila česa drugega.

LP

lovrenka 

Pesem si po mojem mnenju zelo dobro dodelala, navajaš dejstva in ne obsojaš, na ta način pesem nagovori vsakogar in sili k razmisleku, lastni zavzetosti in morda tudi k družbeni angažiranosti. Čestitke,

Ana

Hvala Ana za tvojo pozornost, da si sploh šla Barbara rov brati še enkrat. In seveda hvala za podčrtanko.

Prav to sem hotela. Nagovoriti vse Slovence. Po mojem bi moral vsak srednješolski dijak enkrat na zgodovinsko ekskurzijo v Dachau in enkrat v Barbara rov. 

Ta tema mi ne da miru, ker se je veliko šepetalo o tem, ko sem bila še otrok.

lepe pozdrave

lovrenka

Mehmedalija Alić je malo intenzivneje segel v slovensko javnost z intervjujem na RTV SLO, kjer ga je skozi oddajo vodila Lidija Hren. Žal, za moje pojme precej nervozno, ker ja Mehmedalija Alić govoril precej slabo slovensko in (pre)počasi za njenen pojme, pa ga je (moj vtis) vodila preveč neučakano. To je bil intervju, kjer bi rabili dolge premore in tišino, ne pa nervozno skakaje v besedo in pospeševanje tempa.

Zato zelo priporočam knjigo Nihče Mehmedalija Alića. V knjigi se namreč že v prvem poglavju, ko piše o svojem prečudovitem otroštvu v Bosni, izluščijo razlogi in bistvo, zaradi katerih je bila ena od posledic tudi Huda jama in Barbara rov v Sloveniji.

Zelo strinjam se, da je o tej temi nujno pisati in govoriti odkrito in pridobiti čim več informacij od še zadnjih živečih, ki so bili priče tistega časa. Tudi zato, da se ne bi dogajalo, kot se v Šoštanju, kjer še vedno vsako pomlad kurijo 27.tega aprila kres v počastitev OF, skoraj dobesedno na zagrebeni trideseterici pobitih šoštanjskih "nemčurjev" in precej večjega, neznanega števila bežečih nemških vojakov, tako da pol Šoštanja še vedno slavi, mnogi pa se tiste večere v stiski ozirajo na Gorice in zapirajo okna. 

Hvala, g.Rezman, za vaš obširen komentar. Kot pravi zgodovinar Dežman, Huda jama čaka na nas,  če se  še bolj sprenevedamo. Grozljivo je le to, da skoraj vsak od nas ve za kakšno tako jamo kot je v Šoštanju.

Lovrenka