povem ti:

v vesolje smo poslali

psa pa opico

pa opicam podobnega človeka

nekje so se krožnice njihovih potovanj sekale

ko so se njih sence dotaknile

se je vsem trem zgostil žolč

in le človekovo srce ni počilo

ker je bilo trdo kot kamen kost

za razliko od opičnjakov

se želve s svojim oklepom prav gotovo

niso počasi rinile skozi dolge veke samo zato

da bi si iz njih skuhali juho

ali

bognedaj naredili iz njihovega oklepa

okvirje za naočnike mojstra

ki bi v črnilo sipe pomakal gosja peresa

in opeval čudovite

nedojemljive grozote narave

vesolja zato nikar ne spusti vase

če že ti vanj ne moreš

tvoje misli so

skisane do vrelišča

mehki planet se topi

pod tvojimi bosimi stopali

nekaj velikega ti je zneslo jajce

v sončni pletež

zaprhutaj [še zadnjič]

mala smrt pritrkava na tvoja protivlomna vrata

brezno