ne sprašuj zakaj se plamenčki smejijo
in zakaj bo jutri tu vse prazno
tako je vsako leto
ne sprašuj zakaj so na gomilah
zapičene zastavice
kakor da nekaj praznujejo
enako kot sveče bodo pojutrišnjem
polnile zabojnike
ne sprašuj zakaj je sonce še toplo
tistim na drugi strani je vseeno
ali si kdo za pultom mane roke
čeprav ne zmrzuje
in je cvetja več kot spomladi
ne sprašuj po pečenih kostanjih
le počasi se sprehodi skozi množico
ulovi njihove kratke poglede
na postrani stoječe kamne

in poslušaj plitve fraze
ne sprašuj zakaj smo tu
saj lahko kadarkoli odideš
in skriješ vse spomine
v vsakodnevne korake

modricvet