Bele rjuhe nežno božajo lica,
kakor ogenj grejejo telo.
Pa vseeno nočem več spati,
hočem živeti.
Ptica sem v kletki, princeska v stolpu brez vrat.
Nočem več podarjenih oblek,
nočem daril.
Hočem spoznati svet lakote,
svet grobe resnice.
Ampak sonce svobode je zame predaleč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: volkulja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!