bo vse kot prej
Prikazni s katerimi kvartam
in utapljam puste noči
bodo splezale nazaj
na piedestale pred mostom
Preproga
ki me s hitrostjo treh mahov
klofuta od enega do drugega konca domišljije
se bo naveličala šivanja oblakov
in se bo vrnila na razsušeni parket podzavesti
Dovolila bo otroku v meni
z umazanimi čeveljčki hoditi po njej
Ko se vrnem
bo vse kot prej
Morje čudovitih nasmehov
in nežnih dotikov
se bo vrnilo v ustja rek
in pozabilo na slanost
s katero je bogatilo okus vsakdana
Prepustilo bo vetru
da razpiha naveličanost
in motnost brezciljnih oči
Ko se vrnem
bo vse kot prej
Iz jadra navdiha
polnega jalovosti brezvetrja
bom z ostrino sveže misli
izrezal rjuho
in kuhinjski prt
z dišečo svečo
iz čebeljega voska
bom zamenjal sajasto baklo
Ko čas spet
poravnam s smerjo svetlobe
takrat se vrnem
in vse bo kot prej
Se vpraša človek (bralec) potem, ja, zakaj se je treba sploh vračati? Če se že ni bolje vprašati še prej, zakaj sploh odhajati.
So eni presenetljivi zasuki v tej pesmi, meni pa se zdijo "presežni" verzi, ko se iz jadra izrežeta rjuha in prt...
Poslano:
02. 11. 2013 ob 23:49
Spremenjeno:
07. 11. 2013 ob 10:10
Res lepa pesem. Kar sili v večkratno branje. Čestitam, Milan.
Lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!