Odšla si,

a vendar si tukaj.

Prihajaš na obisk,

ob najbolj nemogočih urah,

a vedno takrat ko ti to želiš.

Miza je  še vedno tam,

kamor si jo postavila ti.

Vsi sedemo ob njo le ti ne.

A si vseeno tu.

Travnik za hišo je pokošen,

se spomniš kako si me lovila

ko sem rabutal sosedova jabolka?

Da tam po tistem travniku.

Pogrešam te.

Vse besede,prepire,smeh

tvoje oči.

Pogrešam!

Morda se drugi

tu za mizo ne spomnijo nate?

Jaz se!

Dokler bo moja glava bistra

boš v njej tudi ti.

Pogrešam te!

Miro :