Čakam,

dolgo,

na sanje,

ki zamujajo,

noč se počasi

spreminja

v novi dan

in sanj

ni od nikoder,

tolažim se s tem,

da je morda na cesti

en velik zastoj

in se niso mogle

pravi čas pripeljati,

ali pa je zapolnjen

zračni promet

in je letalo

še na tleh.

Morda so same zaspale,

medtem ko so se urejale,

da pridejo k meni

na obisk,

da me odpeljejo

v sanjske kraje

med nove svetove.

In spet odstiram zaveso,

in znova ne vidim sanj.

Tako samotno je.

IŽ-lev