Name si lepil
bleščeče besede,
jih zlagal kot luske
in me udomačil.
Spustil si me
v jezero svojih predstav,
naučila sem se molčati,
da ne utonem
v vodah mračnih moči.
Gledaš svoje dovršeno delo,
neslišno odpiram usta,
ne hlastam več
za svežim zrakom,
švigam od zidu do zidu,
samo pomisliš
in pogledaš
svojo zlato ribico.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!