potrepljaj besedo po njenem občutljivem hrbtu
pa ti bo skočila v naročje
od tam bo imela lep razgled na potencialni poligon
kjer se bo lahko igrala
ne mečkaj je med dlanmi
ne prenese stiskaškega zavlačevanja
in ne vonja tvojega preveč viskoznega potu
svobodo bi rada
prost hodnik brez ovinkov in slepih kolen
in možnost
da bi mogla takoj
morda že trenutek prej
preskočiti iz tvojega naročja v njegovo
potrepljaj besedo po gladkem
vlažnem
nestrpnem hrbtu
spusti jo s strun
Predstavljam si jo kot zverinico, in res, včasih te odznotraj trga in se izvija, včasih te pohodi in skoči kar sama od sebe komu v naročje ... Poetološka pesem, ki pa je lahko seveda prispodoba za kak drug odnos. In v tem je njen dodatni čar, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!