Ni pesmi,

ni glasu petja,

tema je zaprla oči

vsem pevcem na vejah

in v kletkah,

ker noč utiša glasove,

besede odnehajo

z besedičenjem,

objeta blazina

izpod glave

bere tihe sanje

in zaspana telesa

hitijo v posteljo.

Le tu in tam

še kakšen buden poet

rima besede

in izpoveduje svojo dušo

na list papirja,

a tudi ta na koncu zaspi.

V spanju so sanje,

tam je pravljični svet,

če imaš srečo,

če ni hudo

in te ne tlači

nočna mora.

Noč umirja,

daje spati

žive duše.

Noč edina

zna narediti

tišino.

IŽ-lev