in smo podarjeni času,
da na nas riše misli,
ki nas nočejo zapustiti.
Morda je obratno.
In smo sledovi ljubezni,
ki je odšla ravno v trenutku,
ko smo spoznali,
da je nepovratnost vtkana
v dejstvo našega obstoja.
Morda je obratno.
In smo samo izposojena usta,
ki jih je rabil glas
neke pradavne misli.
Ne zaradi črk,
ki v gomilah prekrivajo svet
ampak obratno.
Zaradi sveta,
ki si je želel biti odrešen
šele takrat,
ko tišina ni bila več možna.

Polona C. Pegan