Med hišami se sprehajajo
dolge sence odsevov iz teles.
Roke tipajo, drsijo in božajo.
Stiskajo kljuke, odpirajo vrata v srce.
Odsev utrujenega očesa in razpoka
v ogledalu, ki teče prav preko srca.
Nevidne solze polnočnega joka.
In zjutraj mora pozabljenih sanj.
Grleno mrmranje urokov. Zaklinjanje
že zdavnaj pozabljenih vraži.
Pod strehami sveta spijo sive ptice.
Pod pticami - krhka jajca laži.
Včasih najdeš list tople dlani.
In v dlani zajet tolmun iz besed.
Žejno piješ in se zahvaljuješ bogovom noči.
Blagoslovljen...? Ali preklet...?
Včasih se ti zdi, da si videl oči.
In v očeh dolgo, dolgo senco odseva teles.
Roke drsijo in plujejo preko morja noči.
Svetilnik je daleč. Obala le črta v očeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damiroo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!