Od nekdaj so ti všeč črni lakasti čevlji.
Vendar ne na moji nogi.
Lakasti čeveljci ja, čevlji pa ne.
Od nekdaj so ti všeč črni lakasti čevlji
s petkami, tankimi kot žebelj.
Na prsih, da bi se zavedala veličine dihanja.
Ti daš nekaj na nogo,
ti daš nekaj na vzorce,
ki jih tvoja kozja kopita
vtiskajo v krhko skorjo pomladi.
Gaziš kiselkasto zemljo,
zbito od teže raztrganega sna.
Ko si v poltemi natikam
samostoječe nogavice,
mi tvoja petka med režnji
davnega zaupanja
še sega v srce, a ne moreš
se mi več zadirati v obraz.
In vendar sva narejeni
po istem kopitu:
tudi meni so všeč črni lakasti čevlji.
In njihov nebularni lesket
pod mehkim žametom noči,
ko kopitljam po Rimskem zidu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!