Srce

vedno govori,

tiho šepeče,

odpira nežne besede

in dviguje zaslon,

da se vidi v deželo,

ki se ji reče ljubezen,

koder živi sreča

koder poje pesem

o zvestem srcu,

ki tiktaka tiho,

kakor električna ura,

da se ne sliši odmeva

in pušča za sabo čas,

ki je odšel

in znova odpira vrata,

da stopim skozi njih

v tvojo stran srca,

ki je vedno del mene

in zato nikoli ne odide,

nikamor proč od mene.

Ostajaš, kakor sonce,

kakor svetlo nebo v noči,

ko češem tople občutke.

IŽ-lev