Skrivni vrt
V rožnem vrtu
zlagam črke v besede,
razumljene ali ne.
Desno roko mi odtegne lonec,
ker voda v njem nori.
Ugasnem plin.
Iz pozabljenega kota
vame očitajoče strmi likalnik.
Z levo roko ga pokrijem.
Iztrgati me hoče nakupovalni seznam.
Povlečem se nazaj med rastoče rože
polne popkov pesmi.
Razcveteli se bodo,
morda nekomu polepšajo dan,
ali pokvarijo trenutek.
Če bo vmes plevel, ki mora rasti,
nič za to, tudi on je dan
od stvarstva.
Vse okrog mene bi želelo
močnega deževja,
da delo na vrtu obstane.
Pod streho plevem tuje romane,
brišem prah s ponošenih čevljev,
čistim tiste, ki prihajajo in odhajajo.
Poti do mojih gredic ne vidijo,
zato jih v najdaljših šalih stavkov
posadim na venčne liste,
ne da bi oni sploh vedeli,
čeprav slutijo,
da živim drugje.
Poznam ta skrivni vrt. Koliko stvari (tvarine) se v njem napleve, napleta in splete(tudi že posajenega). Fino podobo si spletla, Pi. Zmoti me le prva kitica, ki je preveč pojasnjevalna, potem pa pesem s primeri lepo steče. Morda bi razmislila o prerazporeditvi vsebine. Ampak to je zgolj moje dojemanje.
Čao in lep pozdrav po dolgem času
Andrejka
Hvala, Andrejka, da si se oglasila.
Ideja pesmi mi je všeč, samo ni stekla kot bi bilo treba in prva kitica je motila tudi mene, zato sem jo spreminjala....zdaj grem zopet na delo. Morda steče lepše.
Lp
Pi
Hvala, Andrejka za namige, nasvete, vzpodbudo!
Upam, da lepše poje :)
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 21. 10. 2013 ob 08:55
- Prebrano 751 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 178.25
- Število ocen: 5