Ko poslednjič bom pogledal
preko pravljične dobrave,
ko vse zgodbe bom povedal,
zgolj odmev bom iz daljave.
Ko bom v zemlji ležal speče,
ko spoznal bom kaj spokoj je,
veter vandral bo šumeče
ter raznašal pesmi moje.
Zvodenele moje gube
se ne bodo več smejale.
Črnodušne sestre ljube,
bodo v dežju se jokale.
Ko bom v zemlji ležal speče,
ko spoznal bom kaj spokoj je,
veter vandral bo šumeče
ter raznašal pesmi moje.
Na ta tožni dan nesrečno
mi kvartet slovo zapoje,
a med lipami bo večno
veter nesel pesmi moje
Poslano:
01. 02. 2017 ob 14:11
Spremenjeno:
01. 02. 2017 ob 14:12
dobro zveni.
metrika ok, rima ok, samo še refren, pa je komot in zelo dobra, za uglasbit.
urednica
Poslano:
01. 02. 2017 ob 14:58
Spremenjeno:
01. 02. 2017 ob 15:02
Ne to, uglasbitev namreč, sem tudi jaz pomislila ☺
Morebitni manjkajoči refren bi bil lahko drugačen (po načinu, rimi, metriki ), glasbeniki že vejo ...
No tudi brez refrena prav posrečena rimanka, tole.
Mene malo moti fraza "jaz odletel bom človečno med ... soje", zdi se mi malo prezavito simbolično in nerazumljivo (človečno leteti?) glede na to seveda, da je preostanek pesmi povsem normalen, če se seveda lahko tako izrazim ...
Pa tudi tole : bodo sestre jokale "od"izgube ali zaradi izgube ☺
Spet sem tečna, vem, praz z veseljem sem tečna, ker v tebi, Peter, je veliko potenciala, poetskega in obrtniškega (rimarsko- ritmičnometričnega&co,
Poslano:
01. 02. 2017 ob 16:54
Spremenjeno:
01. 02. 2017 ob 16:54
Najprej hvala vama lepa za komplimente. Jih pojem kot otrok prvo sladkarijo.
Ja hotel sem se izognit rimi večno - nesrečno. Pa vseeno da probam z njo. Sem kar malo zarezal v pesem, ampak se mi zdi, da je kar boljše zdaj.
Z refrenom nimam še čisto nič izkušenj, ampak bom probal zdaj. Je kar logično, da ga pesem ima glede na to da je malo produkt spodnjih dveh avsenikovih komadov:
( Veter nese pesem mojo )
( Kadar bom vandral )
Bom malo razmislil pa spesnil.
Ko poslednjič bom pogledal
preko pravljične dobrave,
ko vse zgodbe bom povedal,
zgolj odmev bom iz daljave.
Ko bom v zemlji ležal speče,
ko spoznal bom kaj spokoj je,
veter vandral bo šumeče
ter raznašal pesmi moje.
Zvodenele moje gube
se ne bodo več smejale.
Črnodušne sestre ljube,
bodo v dežju se jokale.
Ko bom v zemlji ležal speče,
ko spoznal bom kaj spokoj je,
veter vandral bo šumeče
ter raznašal pesmi moje.
Na ta tožni dan nesrečno
mi kvartet slovo zapoje,
a med lipami bo večno
veter nesel pesmi moje.
Budna očesa tega foruma prosim, da izrazite mnenje, če da ta refren kako dodano vrednost? :)
Označi refren z debelejšim tiskom, da takoj pade v oči :)
Bravo tudi Gregor!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!