Zelo dobro, Pi,

spet pa mi nekaj ni jasno.

KDO/KAJ je tisti na koncu, ki se prazen maje pod lučjo? Edini samostalnik m. spola v tej kitici je koš za smeti. Ampak - se res lahko koš maje?

P. S. Odneseno, ne odnešeno.

Pozdravljena spet :)

Popravila odnešeno, hvala.

Maje se koš za smeti,  pripet med dve kovinski stojali, tak, ki ga obrnejo, da ga izpraznijo. Ziba ga veter in on se maje, če pa ne, se pa vsaj guga. Samo to je res en tak nevšečen izraz, ali ne?

Prižge se ulična svetilka,

niti pajčevine zavihrajo z nje

kot strgano upanje

odvrženo proti koncu poletja

v koš za smeti,

med nogami privitimi v ostajanje,

s spranimi odtisi preteklosti,

se prazen maje pod lučjo.

Nekaj takega?

Kar precej bi lahko počel ta koš.

LP

Pi

Ali pa je dovolj......

 prazen niha pod lučjo

?

Lp

NIHA je fajn rešitev, predlagam pa še veznik KI, da je jasno, da se nanaša na KOŠ. Takole:

v koš za smeti,

ki s spranimi odtisi preteklosti

prazen niha pod lučjo.

Hvala! 

Najdeno  :)

Lepše in bolj razumljivo.

Pa lep večer in pozdrav

Pi

Jesensko bogata pesem, ki izvirno predstavi slovo poletja, pripravo na majhno smrt, čas praznine, tišine.

Klop v parku sameva,

nekaj porumenelih listov jo lepi nase -

zanimiv preobrat, saj bi načeloma pomislili, da klop nase lepi liste, ne listi nje. A to je njena prilepljenost v jesen, v čas, v katerem bo sama in hladna.

po deskah se širijo madeži,

pijejo moker večer.

Tu je spet "preobrnitev", odlično in močno sredstvo (hkrati poosebitev), krasna ubeseditev tega, čemur rečemo, da se nekaj navlaži, napije vlage/mokrote.

Bogate prispodobe se nadaljujejo; lirski subjekt je del tega umiranja, a hkrati od njega odmaknjen, kot ujet v poletju, čeprav upanja ni več. Čestitke.

Hvala, ker sem jo res čutila!

Tudi sama sem mislila, da je bogata, a sem se bala, da ni razumljiva ali razumljena.

Lep večer

Pi, zelo mi je všeč, tudi sama jo čutim :)

Čestitke!

Lp, Lea

Zelo razumljiva in lepa pesem. Všeč mi je.

Lp A

Hvala, Andrejka! Je res, da je od tistih, ki so ''še bolj moje''. :)

Lp