Na vzhod
Ne odprem ust
a se ne zacelijo
V ne(po)znani drži in teži misli
grem vzporedno s fotosintezo
pravokotno na veter čez nebo
kot jadro noč dlani s(te)klene
Jambor sončni žarek njenih sanj
z nevidnimi rokami objema(nje)
deblo zvoka v tišini rob posode
besede vse odvečne zvodeni(jo)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: marko p.
- 19. 10. 2013 ob 11:08
- Prebrano 829 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 114.17
