Sem ustavila kočijo,
želela
pobliže videti
zlato sončno
svetlobo,
ujeto
nad sinjino
jezerske gladine.
Zaukazal si
lipicancem
naj odpeketajo dalje.
Klip, klip…
Drdranje kolesja.
Ste odšli
v za vedno
oddaljeno daljavo.
Klip, klip…
Še danes odmev
podkev
pobegle sreče.
Vidim te
na mestu kočijaža
v kraljevsko modrem
fraku.
Tudi sonce je ostalo
isto.
Opazujem
rumeno pastelne
kroge na vodi,
se sprašujem
zakaj te mi je vzelo.
Klip, klip….

Jasna