Nekdo

ali kdorkoli

se izpoveduje,

piše pesmi

kot navita ura,

ko sekunde

so hitre besede

in ura je zgodba,

ki prihaja in daje

spomin na trenutek,

ki je bil in minil,

le sled je ostala

in njo zdaj berem,

se včasih poistovetim,

kakor bi pisala sama

in obrnila kazalce nazaj,

v uro ko so prve besede

se zapisovale,

ko so misli prvega,

ki je pisal odpirale

notranji svet občutkov,

potemtakem ne pišem

originala, a tudi posnemam ne,

niti kopiram,

le poistovem s seboj,

s slično sliko,

ki jo nosim v mislih.

IŽ-lev