Mlin
mora najprej priti vame
skozi kožo kot hlad ali toplota
ali dotik
dotik
rahel da ga komaj zaslutim
(morda le sled oči)
močan dregljaj
(močnejši od besede)
kot presenečenje
ki zaskeli
nato meljem
vse se pretvori v drobno moko
dobršen del se skrije
v zareze in žepke
pozabljenja
ostalo moram nekajkrat
presejati
brez neučakanosti
in v pravo smer obrniti
ponujajoče dlani
Melji še naprej tako dobro in veliko polnozrnate moke ti želim
Andrejka
Uuuuu tole je pa kot branje kakšne grške filozofije; če ne bi imelo naslova, bi me kar potegnilo na razmišljanje o dveh stvareh: o tem, kako so stari Grki dojemali svet in o tem, kako deluje dialektika. Zanimiv je princip, kjer vse, kar človek odseva in izraža, ne nastaja v njem, ampak pride vanj, potem pa skozi njega imitira svet. Ga ponovno sestavlja. Tako tudi mlin (če ga ne jemljemo metaforično, ampak dobesedno) predela zrna (eno resničnost) skozi sebe v moko (drugo resničnost). Odlično si spustila verze skozi proces do pesmi. Čestitam,
Lucija
Andrejka, hvala!
Lucija, hvala za pozorno branje (točno tako je bilo mišljeno) in priznanje s črtico. Nekje mora biti vzrok, da na iste stvari gledamo/jih vidimo različno.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 14. 10. 2013 ob 22:28
- Prebrano 961 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 562.7
- Število ocen: 15