Prebiraš jagodo za jagodo,
med hrapavo skorjo prstov
izrabljenih od vseh molitev in darovanj,
posvečenih od zemlje in ljudi,
tvoje ustnice le še ena brazda
na prosojnem obrazu,
misli se poslavljajo s slikami
prvih korakov, slinastih noskov,
potolčenih kolen, prvih črk, prvih ljubezni....
Med blazinicami prstov
ne podrsavaš več do križa,
zaviješ mimo konca,
na materino srce v križišču kalvarije
se nasloniš,
zdaj, ko roke počivajo,
in se daješ k počitku.
Konec sam prihaja,
pod vence z rožami.Umreti v prebiranju jagod rožnega venca ... ujet trenutek umiranja, zanimiva pesem, trpka. Me pa zmoti tale verz:
na materino srce v križišču kalvarije
se nasloniš
zbega me oboje; tako materino srce (njeno, njene matere?) kot križišče kalvarije (gre za kak molitveni izraz, ki ga ne poznam?).
Morda bi lahko rekla samo: nasloniš se na svoje srce.
Gotovo boš ti našla boljšo rešitev.
Lp, Ana
Dober večer
Verjetno nisem dovolj jasno izrazila misli.
Rožni venec ima 30 jagod (ali nekaj takega) , ki se stikajo povečini s podobo matere 'božje', Marije, s simbolom matere, s simbolom krvavečega srca........od tam (s križišča) je še par jagod do konca, ki se konča s križem.
Se nasloni na veliko srce vseh mater na križišču kalvarije (kar rožni venec je, pot Jezusove kalvarije), vse pa je v prenesenem smislu še kaj drugega. Križišče, kalvarija....
Tako, da pravzaprav ne vem, kako bi to drugače povedala, da ostane isti pomen. Morda kak predlog?
Hvala in lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!