
Kot apnenec sem bila,
krhka in pronicljiva,
spremenila sem se
pod težo tvojih odloženih skrbi, strahov in žalosti,
vroče jeze in bruhajočega nezadovoljstva,
zdaj zate več vredna,
marmor,
kameno srce,
ki ga vržem vate,
da se v tvoji vroči ihti raztopi, zmehča,
spet začne biti,
daleč stran od tebe.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!