(Bil sem na pogrebu)
Pišem ti pesem
z besedami, ki so še, starejše od vseh mojih,
s katerimi se znam le izgubljati;
med naravo in umetnost,
kjer tiho poslušam
za tvojimi
in grem bosih nog
prek devetih tolmunov
(v neznano kje, kjer si)
spet ti
pišem ponoči
V vodnem telesu je živ sev zvezd,
ki jih mogoče več ni; samo
še drob na poti
svetlobe
resničen,
( ostaja )
da ne stopam po temi, kot po tem papirju,
moj premik razstre(š) v ravnotežju,
vzvalovanem po gladini
vrh globeli
(med koraki
s kolobarji )
Pišem tvoj zvok in ta me ne lomi
z odmevom svojih barv,
riše moje besede
v kompas(u)
za noč
čez okno macesen stoji, v vejah čutim veter,
žvižga okoli robov moje hiše
v loku ulice
Luč visi v sredino, nad mizo pod stropom,
vmes je kot opora moj komolec,
težka roka, težja
kot usoda
(brez peres
brez lusk
z očmi )
leži na mizi
Poslano:
14. 10. 2013 ob 20:17
Spremenjeno:
14. 10. 2013 ob 20:30
Hvala Talitha.
Sam bi dal kak vložek v stilu pomočnika za izvajanje sončne joge, ne da bi le stali na soncu in se spraševali kaj nam lahko uniči oči in vid. Npr: Igor Leonardi / Sangeeta
za okus
božje kapljice
:)
http://www.sanje.si/images/dela/Igor_Leonardi_Drops_of_light.mp3
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Poslano:
14. 10. 2013 ob 20:17
Spremenjeno:
14. 10. 2013 ob 23:27
(Bil sem na pogrebu) Čigavem. Nekaj je menda umrlo (je moralo umreti?). In iščeš nov ali nav-dih za pesem, med naravo in umetnostjo. Kako bo zaživela pesem, ki jo želi napisati lirski subjekt? Poesis izvira iz grške besede, ki se etimološko navezuje na glagola »ustvariti«, »narediti«, torej je nasprotje smrti. Tako narava kot poezija sta izraz kreacije, le da naravo ustvarja (ali je ustvaril) On, pesem pa pesnik, oba pa s svetlobo besede in z zvokom, ki delujeta kot kompas na poti, na kateri se lirski subjekt še izgublja, a na srečo posejani z zvezdnatim drobom (Janka in Metke).
Pesem o pisanju pesmi kot hoji v iskanju stika z božanskim, prelivajočim se skozi pesniško ožilje v roko, ki za zdaj še nekako mrtvo ali usodno dokončno leži na listu papirja. Če se napiše taka pesem, je navdih že našel pot v pravo roko.
Čestitam za občuteno razmišljanje o ustvarjanju pesmi,
Jupiter!
Poslano:
14. 10. 2013 ob 22:06
Spremenjeno:
14. 10. 2013 ob 22:15
Hvala za besede, ki so našle pot v komentar :)
Lep pozdrav,
marko
Poslano:
14. 10. 2013 ob 22:20
Spremenjeno:
15. 10. 2013 ob 09:45
pardon; kaj bi lahko prosil za popravek :)
3. vrstica: (kakor da se bere z napakico:)
s katerimi se ne znam, le izgubljati
(menim, da bi tako stalo bolj udobno,
hvala)
Živjo, Marko,
tvoji novi predlog mi zamegli razumevanje.
s katerimi se ne znam, le izgubljati
Ne vem, na kaj bi sintaktično navezala "se ne znam" v primerjavi s prvotno dikcijo in sporočilom:
s katerimi se znam le izgubljati;
LPJ!
Poslano:
15. 10. 2013 ob 08:13
Spremenjeno:
15. 10. 2013 ob 14:27
O hvala za ...
s katerimi se ne znam - le izgubljati
s katerimi, se ne znam - le izgubljati
ali s čim od tega- ujamem vse ? - mogoče potem tako:
s katerimi se ne znam - le izgubljati
med naravo in umetnost,
kjer tiho poslušam
...
kar lahko že preveč vleče ... ?
Hoj. S temi preoblikovanji spreminjaš prvotno sporočilo. Pa še težje je razumeti. Hmmm? :) Lep večer, J!
Poslano:
16. 10. 2013 ob 02:24
Spremenjeno:
16. 10. 2013 ob 10:39
ja, res je ... (popoldan - mi je kapnilo, tako, da ne bi spreminjal več nič. Hvala vseeno, mi je pomagalo, do nečesa, morda, prav to :)
lahko noč ,
marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: marko p.
- 14. 10. 2013 ob 09:27
- Prebrano 1166 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 360.51
- Število ocen: 13