Pozdravljena ponovno. :)

Zelo zanimiva in angažirana pesem.

Imam nekaj vprašanj, v smislu debate.

Si mislila na prst ali za prst?

In nadstrešek kakšno vlogo ima? Mogoče samo jaz ne vidim, zato bi te rada vprašala, kaj si mislila s tem? Nadstreške kot njegovo glavo? Potem bi bilo mogoče smiselno razmisliti o zaimku? Njegove?

Moment med svobodo in lastnistvom se mi zdi zelo zelo močen. Tako blizu a tako daleč. Ona svetu, ki ga najbrž sliši zunaj. Ali si ga predstavlja oz. brska po spominu, ki ji je ostal. Ona sama sebi, ki se ne sliši. Ta ujetost.

V razmislek bi te vprašala še o verzu v obliki breze. Tukaj si predstavljam košato
razvejano brezo. Me pa te ustnice bolj spominjajo na njeno lubje, ki je takšno, kot bi ga nekdo porezal? In hkrati sem zdaj prebrala, da je breza drevo, ki nudi zaščito. Res zanimivo, kako se kakšne stvari poklopijo, zgodijo.

In konec, ki se mi zdi ... odličen. Nimam kaj dodati, ker me šokira, premakne, vsakič znova, globoko.

Res fajn.

Samo o teh mojih pomislekih bi odprla majhno debato, če si za?

Lahko noč :)

Živjo, Tea! :-))))

No, pa dajva.

Mislila sem na prst. Z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo - torej privezana na prst kot zemljo (domačo, preneseno domovino) ali prst kot del telesa (druge sužnje, tedanjega lastnika, moškega sužnja - ljubimca, ...).

Nadstrešek je mišljen kot del hiše, stavbe, strehe...ali tudi njegovega, njenega življenja. Ki se nekje končuje in po drugi strani nadaljuje. Ker ona ni samo sužnja, je tudi visoka, širi se in raste v streho in še naprej. On vidi ali čuti to rast, zato koprni po njej in skrivaj morda celo občuduje. Četudi je to gleženj. In močna je, zato ima ustnice v obliki breze, za katero res pravijo, da nudi zaščito. Iz brezinega lesa so nekdaj izdelovali zibelke, da bi varovale novorojenčke. In zato (morda) on oplazi njene ustnice, čeprav morda razpokane. Išče zaščito? Vede, nevede? 

Toliko za zdaj. Se ti zdi, da bi morala kaj spremeniti, napisati drugače? Morda pri brezi? Ne bi rada v sami pesmi preveč opisovala, da s tem ne bi zožala večpomenskosti.

Hvala za odziv in lp,

Vesna.

Mhm. Ne vem, zakaj mi ta na tako čudno zveni. Na si predstavljam, da je tako nežno privezana, če sploh je. Da je svobodna še zmeraj. Pri za pa občutim to - nimaš izhoda. Nimaš volje. Kot bi glavo tiščala k tlom. Debatirava. A ti občutiš kakšno razliko z za in na? Ne takoj sprejet ali ovržt mojega predloga. Preberi si jo. :)

Nadštreški se mi pa zdi, da pesmi ne prinesejo tistega, kar si napisala. Si rekla ona je visoka itd. ali imaš ženska v tej pesmi glas? Če vemo, kaj se dogaja z žensko? Vemo to - privezana, golčati, zamašena ušesa, ... Torej je težko visoka in da bi rasla. V bistvu se celotno dogajanje v njemu in iz njega dogaja v njo. Ženski ne nameniš besede - tudi v širšem kontekstu, ker ni nobena beseda aplicirana nanjo, ji odvzameš glas. Tako da tukaj bi jaz premislila o besedi nadstrešek? Kaj točno si hotela z njo sporočiti? On njo opazuje in hlasta po njej. A kako jo on vidi? Najbrž ne tako kot je v resnici - ujeta. 

In glede breze. Ja! Točno to. Spet govorimo o njemu. Kljub temu, da je sužnja in nima kot človek volje oz prave izraziti svoje volje, da je zatirana in ponižana, on išče zaščito v njej. Ker je v resnici on tudi zatiran in ponižan, v spolno čustvenem smislu nekje drugje. A ko konča vso zadevo, si spet nadene masko in postane superioren nad njo - nad ženskami.
 To dvojnost porezanih ustnic in breze kot zaščitnice bi mogoče lahko na ta način - v lubju breze. Ker si potem predstavljam točno določen segment, breza kot celota se mi zdi nekaj tako pozitivnega. Njene ustnice pa težko, da bi bile pozitivne? Z lubjem imaš pa to porezanost (ki sem jo načela), pa še vedno ostane breza, s svojimi značilnostmi zaščite.

Vesna, večpomenskost že imaš. In to ne samo z določenimi besedami kot je prst itd. Ampak tudi kot sem prej napisala. Ženski ne nameniš besede, razen v naslovu - Sužnja. V celotnem dogajanju pa nima besede. Čeprav je občudovana ali zatirana. More ostati tiho. Ni prostora za njene želje. Ni s tem namenom tukaj. Moški je ta, ki rabi. Tako da se jaz ne bi obremenjevala, da bi s spreminjanjem kakšne besede zgubila večpomenskost, ker je že tam. :)

vse dobro,

T.

Privezana na prst. Privezana za prst. Brez razmišljanja sem napisala besedico na in nisem videla nobene razlike. Enostavno sem se odločila za njo, ker se mi je zdelo tako pravilno. Zdaj vem, da je na nežnejša in milejša kot za in prav zato sem jo verjetno na začetku izbrala. Nezavedno sem hotela nekako omiliti opis situacije. Pa to ni potrebno, ker je pač taka, trda in neusmiljena. Torej za.

Hm...nadstreški. Ženski res ne dam besede. Dam pa ji brezo. In gleženj, ki je kar naenkrat v nadstreških. Kako je prišel tja? Tako visoko? Je morda brcnila? Stegnila nogo, zrasla in se z gležnjem dotaknila nastreška. Z gležnjem, po katerem on koprni. Morda pa koprni tudi po tej njeni moči. Lahko sam doseže nadstrešek?

Ja, lubje mi je všeč. Zapis bi lahko bil:

oplazil ustnice

iz brezinega lubja

Lep jesenski dan,

Vesna.

Morda še malo o nadstrešku. Ženska ne zmore veliko, ujeta je, nesvobodna. Ima pa nekaj v sebi, kar ji da moč stopiti iz kroga...vsaj s palcem. Ne s celim telesom. Brcniti. Biti nekje gor. Biti nadstrešek. Vsaj za trenutek biti višje kot on. Ki koprni.

Ja, privezana za prst. Si predstavljam tudi, kako ji nekdo tlači obraz v prst. Da jo od zgoraj potiska. Mati (zemlja)jo gleda, a ji ne more pomagati. Ker je tudi ona zvezana. Nekako v tej smeri. So seveda še druge ... Fajn!

Vesna, glede nadstreška. Super se mi zdi vse, kar praviš, da je lahko in se lahko najde še druge povezave, seveda. Nadstrešek je streha - torej spet neka prepreka med njo in nebom. Ali pa jo čuva pred dežjem, nevihto. Obe razlagi bi bili možni. A tukaj bi se jaz vprašala, kaj hočem tej ženski podariti. Če bi hotela ženski tukaj dati moč, po kateri on hrepeni, ker vidi, da kljub vsemu je sam nima, potem bi najbrž izbrala kakšno drugo besedo. Pa tudi če bi ji skozi to hotela dati zavetje, bi jo tudi spremenila. Zakaj? Trenutno nimam boljše razlage kot da preprosto štrli ven. Ali pa je beseda zatikal tista, ki ne naredi dobre povezave?

Ena ideja. Gleženj, ki je hodil po nadstreških - torej jo on vidi svobodno. Ni v hiši, prostoru z njim, ampak je na svobodi, celo nad njim. In zato bi si jo rad še toliko bolj podredil. (ona spet tukaj nima besede in ne vemo, kako se v resnici počuti, ostaja samo njegov pogled). In dobiš to, kar si hotela - da je nad njim, oddaljena in srečna (kolikor je lahko, če je sploh)

Ker če je nad njim in se zatika, se ji zatika, potem v njegovem pogledu nima te moči, ki si ji jo hotela dati.

Lubje se mi zdaj zdi super. Lahko poboža ali zareže ali karkoli drugega. Kakor si bralec izbere. :)

Ja. Tudi mene je malce motil tisti zatikal, potem pa sem ga pustila, ker se lahko zatika, če je nekaj veliko. V tem primeru gleženj. Ampak hodil je se mi zdi bolje.

Hvala za zanimivo debato!

:-)

Lp,

Vesna.

Enako, Vesna.

Zgleda, da nimam kaj dodati več k pesmi. :)

Kot čestitke. :)

lp,

Tea