Ne premišljujem,
samo pišem.
Podajam se
v plitve kalne vode,
od koder ribe
bežijo naproti globini,
v reko, ki se izteka,
v novi čas življenja,
sedim ob robu
in namakam noge
v mrzlo deročo vodo,
da me hlad zajema
in jesensko listje
šumi za mojim hrbtom,
se podaja proti tlem,
tisti najbolj zreli listi,
ki nimajo več moči,
da obstanejo.
Odhajam v daljave,
misli so odšle
nekam proč,
kakor da bi potovale
v tujino,
kjer ne znam jezika
in ostanem brez besed.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!