Proti globini

Ne premišljujem,

samo pišem.

Podajam se

v plitve kalne vode,

od koder ribe

bežijo naproti globini,

v reko, ki se izteka,

v novi čas življenja,

sedim ob robu

in namakam noge

v mrzlo deročo vodo,

da me hlad zajema

in jesensko listje

šumi za mojim hrbtom,

se podaja proti tlem,

tisti najbolj zreli listi,

ki nimajo več moči,

da obstanejo.

Odhajam v daljave,

misli so odšle

nekam proč,

kakor da bi potovale

v tujino,

kjer ne znam jezika

in ostanem brez besed.

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 13. 10. 2013 ob 00:49
  • Prebrano 539 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 164.9
  • Število ocen: 6

Zastavica