NE BOM  *

Ne bom te popeljal med bele oblake,

kjer bila bi nad majhnostjo tega sveta.

Travniki, polja, visoke gore

vse pokleknilo bi pred tvoje noge.

Ne bom zamenjal z pticami na tleh,

saj najsrečnejše so ob jadranju v vetu.

Peruti širijo in veter jih ponese v višave

In oko zazre se v širne daljave.

Ne bom pustil nepohojenih trat,

 neobdelanih polj in osamelih vrhov.

Ne bom pustil srca v višave,

povabim ga v domače dobrave,

da napije se iz čaše taprave.

V soju sveč iz te čaše sva pila,

v sanjah mnoge poti prehodila

Na krilih zanosa blodila

In tiho na zemlji se ljubila

VREBO