prišla sem da odidem
plast za plastjo klešeš z mene strah
prekrit z mehkobo belega molka
ne veš da se vrne v trenutku
ko mi odstreš zadnjo tančico
in me - osupel - ne najdeš
vrne se
da se podpiše name
kot tisti ki me je ustvaril
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
- 10. 10. 2013 ob 20:16
- Prebrano 849 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235.63
