Moja pesem

ne poje za ocene;

moja pesem

ne hlepi po slavi,

ne piše se za neznana stoletja.

Moj stih

ne išče metafor

brez srca,

brez srca.

Moja pesem

je moje srce.

Moja duša je.

Iz tolmuna življenja

se prelivajo besede:

vesele, žalostne,

obupano jezne,

igrive, nagajive,

v dvomu sprašujoče.

So molitev in prošnja,

so hvaležnost spoznanja,

so blagoslov.

Moja pesem

je moje zdravilo:

analgetik, antipiretik,

antibiotik za hekerske vdore,

antivirus za neželene programe;

v viharnih dneh diuretik –

z močjo tornada vrtinči po drobovju,

se pretaka po žilah,

odpihne postane misli,

kalno vodo v bistro studenčnico spreminja.

Moja pesem ne krasi oltarjev

in ne stoji na velikih odrih.

Moja pesem se med ljudmi pretaka.

Od življenja narekovana,

v življenje rojena,

tiho plete mrežo

od srca do srca.

Mojca Žugman