ZAGORA
na smokvi cvet
drugi put. opet
podgrejana
sirotinjska nada
iz rana
kamen plače
i vrtače:
kruh smokva voda
Pa kakšen košček sira, če se ne proda za moko.
Trdo.
Lepo.
Lp
Pi
Draga Pi, raduje me Vaš komentar. Sa tako malo reči, dotakao je srž...pesme.
Ako bih se ja pitala, žrtvovala bih sve za taj komadić sira. Uz gutljaj vina, što se podrazumeva...Ali, ostaje pitanje: da li bi pesma podnela toliko uživanje?
lp
Jagoda
Ne, sir mora ostati neizrečen, v ustih pa slina, ki kaplja po nerodovitnem kamenju, da ga užijemo v mislih na trpko življnje, ki je vseeno ljubljeno.
Ampak tako razmišljam jaz :) kdo drug drugače :)
Lp
Pi
Dobro razmišljanje.
lp, uz :)
Jagoda
Kruh, voda, smokva ...
i sirotinjska nada. Nimam besed. Filigransko upesnjeno, Jagoda.
Lep pozdrav
Andrejka
Pesem, ki se premišljuje. Ponavljanje cvetenja, ki obeta plod, upanje in hrana, ki se odmika v joku kamnitega sveta. Poklon daljnim prostorom, ki nagovorijo vsakega bralca. Nostalgija po siromaštvu, v katerem je vse tako zaznamovano in na nek način čisto. Čestitke,
Ana
Hvala vam, Andrejka, na lepim rečima. Raduje me da Vam se pesma sviđa.
lp
Jagoda
Zahvaljujem, Ana na divnom komentaru i ukazanoj časti. Raduje me da je pesma pronašla put do srca čitalaca. Ona, zbog težine teme, svakako (moje skromno mišljenje) je morala biti minijatura, da svaka probrana i odmerena reč ponese težinu kamena.
Srdačno,
Jagoda
Hvala, Irena, za podršku i čestitke! :)
lp,
Jagoda
Zmeraj, Jagoda!
Lp
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
- 10. 10. 2013 ob 09:27
- Prebrano 1027 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 403.8