Oktober je.

Loviš jesenske barve,

se izogibaš ujetosti

v običajnost vsakdana

z občutjem minevanja.

Podaš se na travnata pobočja,

pašnike odete v žive barve,

osupnejo te fotogenični macesni,

ki segajo visoko v modrino

v kontrastu z zlatimi krošnjami.

Zaveš se, da je sonce precej nižje

kot v času razburljivega poletja,

jutranja svetloba je mehkejša,

očarajo te meglice, močna rosa,

prva slana povzroči nemir v mislih.

Nizko sonce omogoči bakrene barve,

ne glej vanj, da ne obledijo listi,

ni treba osvetljevati s slutnjo.

Čemu je luč tako kritična?

Plamen še vedno oddaja toploto.

Lep je ta čas, nekaj posebnega,

ni čas obupa in omahovanja,

tesnobnih razmišljanj, žalovanja

za izgubljenimi priložnostmi:

za pomlad so široko odprta vrata.

ius